Novice

Na obisku Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti (SLONMR) tudi Gimnazija Poljane (Kemijski inštitut, Ljubljana, Slovenija, 13.3.2019)

 V okviru organizacije odpiranja raziskovalnih laboratorijev širši javnosti smo 13. marca 2019 na Kemijskem inštitutu gostili dijake Gimnazije Poljane. Skupno nas je obiskalo 17 dijakov, ki smo jim podrobneje pokazali NMR spektrometre in opisali metode, v okviru katerim izvajamo raziskovalne aktivnosti projekta RETINA. Dijaki so bili še posebej navdušeni nad krepitvijo čezmejnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi institucijami.

 

 

Nacionalni center za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti (SLONMR) so obiskali dijaki Šolskega centra Ljubljana (Kemijski inštitut, Ljubljana, Slovenija, 18.2.2019 in 11.3.2019)

Dogodek je bil organiziran dvakrat, in sicer v ponedeljek, 18.2.2019, ter v ponedeljek, 11.3.2019. Dijakom Šolskega centra Ljubljana smo v okviru aktivnosti projekta RETINA predstavili, kako lahko s pomočjo NMR tehnik določamo lastnosti in strukture materialov. Razkazali smo jim tudi laboratorije in infrastrukturo, ki jo uporabljamo pri svojem raziskovalnem delu.

 

 

Nacionalni center za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti (SLONMR) je obiskala Osnovna šola Savsko naselje (Kemijski inštitut, Ljubljana, Slovenija, 13.2.2019)

Obiskalo nas je 33 učencev OŠ Savsko naselje skupaj z vzgojiteljicama, ki smo jim po uvodnem nagovoru pokazali laboratorije in NMR spektrometre (Lara, Magic, Ajax, Odie in David). Učencem smo na preprost in zabaven način približali delo znanstvenika. V okviru mednarodnega sodelovanja programa Interreg Slovenija-Avstrija, kamor je vključen tudi NMR center, smo učencem predstavili projekt RETINA, cilje čezmejnega sodelovanja in preostale partnerje v projektu.

Dijakom OŠ Savsko naselje smo na preprost način približali delo znanstvenika.

 

 

Nacionalni center za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti (SLONMR), ki deluje na Kemijskem inštitutu (KI), odprl vrata širši javnosti (Kemijski inštitut, Ljubljana, Slovenija, 16.1.2019)

 V okviru organizacije odpiranja raziskovalnih laboratorijev širši javnosti smo 16. januarja 2019 na Kemijskem inštitutu gostili dijake Gimnazije Nova Gorica in študente Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT). Pokazali smo jim NMR spektrometre in opisali metode, ki jih je možno izvajati v okviru NMR spektroskopije. Dijakom in študentom smo predstavili tudi projekt RETINA, v katerem NMR center deluje kot projektni partner.

Dr. Primož Šket je dijakom in študentom predstavil projekt RETINA

 

 

Objava drugega znanstvenega članka v okviru konzorcija RETINA (14.12.2018)

Projektna partnerja Polymer Competence Center Leoben (PCCL) in Kemijski inštitut (KI) sta v reviji RCS Advances objavila znanstveni članek z naslovom “Stimuli-responsive thiol-epoxy networks with photo-switchable bulk and surface properties“. Konzorcij RETINA je tako objavil že drugi skupni znanstveni članek v okviru projektnih aktivnosti. Članek je dostopen na naslednji povezavi.

Članek je objavljen v okviru izvedbe Pilotne akcije tipa 2 (PA 3, Funkcionalna lepila). Projektni partner PCCL je v tiol-epoksi mrežo vgradil svetlobno občutljiv kromafor o-nitrobenzil ester. S tem se lahko s svetlobo določene valovne dolžine povzroči lokalni razpad kromaforja, s čemer se ireverzibilno lokalno spremeni lastnosti materiala, kot so zamreženost polimera, topnost in močljivost. Z namenom določitve strukture razpadnih produktov na svetlobo občutljive tiol-epoksi “klik” mreže smo na KI (SLONMR) izvedli meritve 13C CP-MAS z NMR v trdnem. NMR analiza je pokazala, da obdelan tiol-epoksi polimer, ki ni bil izpostavljen UV svetlobi, ne vsebuje razpadnih produktov. Na drugi strani NMR spekter od tiol-epoksi polimera, ki je bil izpostavljen svetlobi, vsebuje opazno zmanjšanje signalov od karbonil estra in ogljikovega atoma z vezano nitro skupino. Sočasno je bil opažen tudi nastanek novih signalov, ki so bili povezani s tvorbo kaboksilne kisline in ogljikovega atoma z vezano azo skupino. Izpostavitev tiol-epoksi mreže na UV svetlobo pod zračno atmosfero v primerjavi z dušikovo atmosfero ni povzročilo razlik, razen da se je pod zrakom karboksilna kislina tvorila v nekoliko povečani količini. Pri močnejši izpostavitvi tiol-epoksi mreže UV svetlobi so se pričakovano razgradnji produkti tvorili v večjih količinah. Odsotnost signalov v NMR spektru primarnega razpadnega produkta aldehida nakazuje, da nadaljnja reakcija poteče hitro, pri čemer se tvori azobenzene (dimerizacija) in karboksilna kislina (oksidacija).

Reakcijska shema razpada o-nitrobenzil estra in dimerizacija pod UV svetlobo

Polimeru v raziskavi so se torej preko lokalnega razpada kromafora ireverzibilno spremenile lastnosti materiala.  Tovrstni polimeri, kjer površina vsebuje nasprotne lastnosti močljivosti (hidrofobna, hidrofilna površina), lahko tvori micele.

V praksi se polimeri, podobni v članku, uporabljajo za razpršilce, emulgatorje, omočilna sredstva, stabilizatorje pene, flokulante, demulgatorje, modifikatorje viskoznosti itd.

 

 

Srečanje projektnih partnerjev na splošnem sestanku RETINA (Vipava, 19.11.2018)

V ponedeljek, 19. novembra 2018, so se v Dvorcu Lanthieri, v prostorih vodilnega partnerja, sestali predstavniki konzorcija RETINA, in sicer vodilni partner Univerza v Novi Gorici ter ostali projektni partnerji: Kemijski inštitut, Primorski tehnološki park, Montanuniversität Leoben, Polymer Competence Center Leoben, Carinthian Tech Research AG in Technische  Universität Graz. Projektni partnerji so pregledali trenutne opravljene projektne aktivnosti in postavili temelje za implementacijo načrta prihajajočih aktivnosti. Partnerji so prav tako  opredelili in standardizirali postopek, ki ga je potrebno izvesti ob vsakem novem povpraševanju preko enotne vstopne točke. Projektni partnerji so soglasno odobrili izvedbo pilotnih akcij podjetjem ITW Metalflex, Hirsh in Ottronic. V prihodnje se bo konzorcij poleg izvajanja pilotnih akcij posvetil tudi organizaciji dvodnevne šole, ki bo potekala marca 2019 v Leobnu. Dvodnevna šola bo namenjena podjetnikom, predstavnikom raziskovalnih institucij in vzgojno-izobraževalnim zavodom. Šola bo pokrivala teme, kot so »Novi trendi v karakterizaciji materialov, procesih in modeliranju«, »Navodila za pripravo vlog za pilotne akcije tipa 1 za brezplačen dostop do raziskovalne infrastrukture za podjetja v okviru projekta RETINA« in »Metodologije trženja raziskav za podjetja«.

Od leve proti desni: Katja Pregelj, Anka Sukič, Giovanni De Ninno

Predstavniki vseh sedmih konzorcijskih partnerjev RETINA

Pogled iz Dvorca Lanthieri, Vipava

 

 

Srečanje podjetnikov in raziskovalcev v okviru informativnega dne RETINA (Leoben, 19.09.2018)

V sredo, 19. septembra 2018, se je v Leobnu v Avstriji odvijal informativni dan projekta RETINA, ki so ga organizirali projektni partnerji Montanuniversität Leoben (MUL), Polymer Competence Center Leoben (PCCL), oba iz Avstrije, in Primorski tehnološki park iz Slovenije. Več kot 40 udeležencev, med njimi predstavniki 15 podjetij in raziskovalnih institucij iz Slovenije in Avstrije, je pri tem izkoristilo priložnost, da stopi v stik z RETININO edinstveno mrežo uveljavljenih raziskovalnih laboratorijev z bogatimi izkušnjami na področju znanosti o materialih in si tako zagotovi brezplačen dostop do raziskovalne infrastrukture.

Po uvodnem nagovoru  Renate Reumüller (MUL) je Jurij Urbančič, predstavnik vodilnega parnterja Univerze v Novi Gorici (UNG), predstavil aktivnosti projekta RETINA in podrobneje opisal postopek, kako se lahko podjetja in raziskovalci preko ENOTNE VSTOPNE TOČKE, ki je na voljo na projektni spletni strani, pridobijo prost dostop do raziskovalne mreže RETINA. Nato so sledile predstavitve posameznih projektnih partnerjev. Tako so PCCL, UNG, Kemijski inštitut (KI) in Carinthian Tech Research AG weitergeführt (CTR) predstavili svoje kompetence in raziskovalno infrastrukturo, do katere je možno dostopati v okviru projekta RETINA.

Po uvodnih predstavitvah projektnih partnerjev so bile organizirane razprave med udeleženci informativnega dogodka in znanstveniki, vključenimi v projekt. Udeleženci so imeli priložnost izmenjave informacij in mreženja, določeni predstavniki podjetij pa so se že uspeli dogovoriti za potencialno sodelovanje v okviru raziskovalne mreže RETINA.

Udeleženci so imeli tudi možnost ogleda eksperimentalne opreme PCCL, ki je del raziskovalne infrastrukture RETINA.

Sonja Feldbacher s PCCL je pri tem napovedala prihajajoči dogodek v okviru projekta RETINA, dvodnevno šolo s temami, ki pokrivajo sledeča področja: »Novi trendi v karakterizaciji materialov, procesih in modeliranju«, »Navodila za pripravo vlog za pilotne akcije tipa 1 za brezplačen dostop do raziskovalne infrastrukture za podjetja v okviru projekta RETINA« in »Metodologije za podjetja«. Dvodnevna šola se bo odvijala predvidoma marca 2019 v Leobnu v Avstriji.

Glede na visoko število udeležencev in vsesplošen uspeh dogodka, ki je dodatno prispeval h krepitvi čezmejnega sodelovanja, projektni partnerji zadovoljno opažajo rast povpraševanja podjetij za priložnosti v raziskovalni mreži RETINA.

Predstavitve z dogodka so na volj0 preko spletne pošte (retina@unileoben.ac.at) s pripisom RETINA Infoevent Leoben.

Foto utrinki z informativnega dne RETINA v Leobnu

 

 

Predstavniki projekta RETINA obiskali Treibacher Industrie AG (Althofen, 22.08.2018)

Predstavniki projektnih partnerjev (UNG: Jurij Urbančič in Mattia Fanetti, PCCL: Sonja Feldbacher in CTR: Lukas Neumeier) so v okviru projekta RETINA obiskali podjetje Treibacher Industrie AG v Althofnu na avstrijskem Koroškem. Po opravljeni predstavitvi podjetja Treibacher Industrie AG so svoje delo predstavili tudi posamezni projektni partnerji RETINE. Sledila je razprava o možnostih sodelovanja. Predstavniki podjetja so ugotovili, da na obmejnem območju Slovenije in Avstrije RETINA ponuja odlične možnosti na področju raziskovalne dejavnosti.

Treibacher Industrie AG

 

 

Projekt RETINA se predstavi novi generalni direktorici PCCL (Leoben, 13.08.2018)

Elisabeth Ladstätter je prevzela mesto komercialnega direktorja PCCL v začetku julija 2018. Na sestanku sta ji Sonja Feldbacher (vodja projekta pri PCCL) in Renate Reumüller (vodja projekta na MUL) predstavili aktivnosti projekta raziskovalne mreže RETINA. Še posebej jo je navdušila številna udeležba podjetij z obmejnega območja Slovenije in Avstrije, s čimer se krepi vloga PCCL, ki deluje kot povezovalni člen obeh regij, usmerjen predvsem v spodbujanje uporabe raziskovalnega dela v gospodarstvu.

Od leve proti desni: Sonja Feldbacher, Elisabeth Ladstätter, Wolfgang Kern, Renate Reumüller

 

 

Odprt dostop do raziskovalne infrastrukture CERIC ERIC (Ljubljana, Trst, 06.07.2018):

Sodelavci Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti vas v imenu srednjeevropskega konzorcija CERIC ERIC vabimo k sodelovanju na razpisu za odprt dostop do raziskovalne infrastrukture.

Uspešno izbranim prijaviteljem je na voljo več kot 50 raziskovalnih instrumentov, ki jih CERIC ERIC nudi v okviru mednarodnega partnerstva raziskovalnih institucij, katerega del je tudi Nacionalni center za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti na Kemijskem inštitutu.

Prijave na razpis so možne na sledeči povezavi:

https://vuo.elettra.trieste.it/pls/vuo/guest.startup

Rok za prijavo:

  • 3.september 2018, 17:00 CET: preliminarna evalvacija prijav z možnostjo izboljšave raziskovalnih predlogov
  • 1.oktober 2018, 17:00 CET: priporočen rok za prijavo izključno za strokovnjake na področju raziskovalnih tehnik, navedenih v prijavi

Za več informacij obiščite spletno stran CERIC ERIC:

http://ceric-eric.eu/index.php?n=Users.Homepage

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

Sodelavci Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti

 

 

CTR Carinthian Tech Research AG je obiskala avstrijska organizacija „Bürgerforum Europa“ (Beljak, 04.07.2018)

CTR je obiskala avstrijska neprofitna organizacija „Bürgerforum Europa“, ki je s svojim obiskom dobila priložnost podrobnega vpogleda v sodelovanje Avstrije z Evropsko unijo. Osrednji cilj neodvisne organizacije „Bürgerforum Europa“ je povečevanje ozaveščenosti o Evropski uniji v Avstriji. Obisk je bil organiziran v okviru turneje po Avstriji, ki poteka med 30. junijem in 6. julijem, ko bo oranizacija „Bürgerforum Europa“ obiskala več mest po Avstiji. Prvo mesto, ki ga je organizacija „Bürgerforum Europa“ obiskala, je Schladming, kjer je bilo predsedstvo Sveta Evropske Unije uradno izročeno Avstriji. Poleg ostalih obiskanih mest, kot so Gmunden, Salzburg, Graz, Wiener Neustadt in Neusiedlersee, je organizacija „Bürgerforum Europa“ obiskala tudi Beljak, kjer ima CTR svoj sedež. CTR je organizaciji „Bürgerforum Europa“ razkazal svoje laboratorje in na novo zgrajeno pridobitev, t.i. »cleanroom«, ki je financiran s strani programa Evropskega sklada za regionalni razvoj. Osrednja pozornost je bila namenjena predstavitvi projektov, ki jih financira Evropski sklad za regionalni razvoj, kot sta projekt RETINA in „Smarter Leichtbau 4.0“.

VIDEO

Bürgerforum EUROPA obišče CTR

Nadaljnje informacije: http://www.buergerforum-europa.eu/

Predsedstvo Sveta Evropske unije: https://www.eu2018.at/

„Bürgerforum Europa“

 

 

RETINA  na dogodku 27. Leobener Kunststoff-Kolloquium „Print and Coat“ in delavnici „Kunststoff und Elektronik – Das Paar für die Produkte der Zukunft“ (Leoben, 21.06.2018)

Z namenom povečanja zavedanja o projektu RETINA so predstavniki projektnih partnerjev MUL in PCCL v okviru 27. kolokvija „Print and Coat“ v aprilu 2018 in delavnice „Kunststoff und Elektronik – Das Paar für die Produkte der Zukunft“ v juniju 2018 predstavili projekt RETINA strokovnemu občinstvu. V okviru izvajanja predstavitve projekta so bili organizirani številni informativni sestanki s predstavniki znanosti in industrije. Tako so se že med informativnimi sestanki pojavile prve ideje o možnostih skupnega sodelovanja. Tovrstna predstavitev projekta RETINA je tako dodala vrednost obema dogodkoma kakor tudi omogočila hiter in neposreden stik med projektnimi partnerji RETINE in potencialnimi uporabniki RETININE raziskovalne mreže.

27th Leoben Polymer Colloquium “Print and Coat”

27th Leoben Polymer Colloquium “Print and Coat”

“Kunststoff und Elektronik – Das Paar für die Produkte der Zukunft”

 

 

 

Začetek izvajanja pilotnih akcij tipa 1– KIOTO Photovoltaics GmbH (Beljak, 11.06.2018):

Po izvedbi prvega postopka evalvacije predlogov je usmerjevalni odbor izbral prvi sklop podjetij, ki bodo sodelovala v pilotnih akcijah tipa 1.  Med njimi je proizvajalec fotovoltaičnih modulov KIOTO photovoltaics GmbH s sedežem v Šentvidu ob Glini na avstrijskem Koroškem, ki potrebuje raziskavo materiala za enkapsulacijo fotovoltaičnih modulov. Podjetje KIOTO photovoltaics GmbH je vzorce že pripravilo in poslalo partnerjem v karakterizacijo in analizo. RETININ partner CTR je z Ramanom v kombinaciji z orodji za kemijsko analizo določil stopnjo mreženja enkapsulacijskih folij.

 

 

Izr. prof. dr. Mojca Benčina in prof. dr. Gvido Bratina sta dobitnika prestižne Preglove nagrade za izjemne dosežke v letu 2018 (Ljubljana, 05.06.2018)

Častni govorec in gost podelitve letošnjega ključnega osrednjega dogodka na Kemijskem inštitutu je bil Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije. Nagrada, ki je poimenovana po kemiku in Nobelovemu nagrajencu slovenskega rodu, Frideriku Preglu (1869 – 1930), predstavlja priznanje za vrhunske dosežke na področju osnovnih ali uporabnih raziskav s področja kemije in sorodnih ved, ki so primerljive in na nivoju svetovnih aktualnih dosežkov. Doktorsko štipendijo Janka Jamnika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca pa je letos dobila Vesna Štih iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru.

Komisija, ki so jo sestavljali prof. dr. Janez Plavec (Kemijski inštitut, predsednik), dr. Iva Hafner Bratkovič (Kemijski inštitut), prof. dr. Ingrid Milošev (Inštitut Jožef Stefan), prof. dr. Maja Ravnikar (Nacionalni inštitut za biologijo), prof. dr. Matjaž Valant (Univerza v Novi Gorici) in prof. dr. Jurij Lah (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani), se je letos odločila, da podeli prestižno Preglovo nagrado dvema uglednima znanstvenikoma.

Izr. prof. dr. Mojca Benčina, višja znanstvena sodelavka na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, sodi med najprodornejše slovenske raziskovalke na področjih imunologije, mikrobiologije in sintezne biologije. Velik del njenih nedavnih raziskovalnih aktivnosti zaznamuje področje prirojene imunosti. Na tem področju je prispevala pomembna odkritja pri določitvi mehanizma aktivacije znotrajceličnih Tollu-podobnih receptorjev TLR9 in TLR3 ter tudi receptorja TLR5. Študije nukleotidnih zaporedij, njihove dolžine, kakor tudi sekundarnih struktur, ki jih enoverižne DNA lahko tvorijo, v povezavi z učinkovitostjo aktivacije receptorja TLR9 so omogočile pripravo nove generacije agonistov za aktivacijo TLR9. Pokazali so tudi, da kratka nukleotidna zaporedja, ki nastanejo z razgradnjo zunajcelične DNA, močno ojačajo odziv receptorja TLR9 na znane agoniste. Vodila je tudi skupino, ki je raziskala mehanizem aktivacije receptorja TLR5, katerega agonist je flagelin, sicer gradnik bakterijskega bička. S svojimi raziskavami je pripomogla k razumevanju procesov, ki prispevajo k obrambnim mehanizmom gostitelja pred patogeni in k razumevanju bolezenskih stanj, povezanih z aktivacijo receptorjev TLR pri človeku. Na področju sintezne biologije je sodelovala pri razvoju logičnih operacij v sesalskih celicah in genetsko kodiranih senzorjev. Ukvarja se tudi z izjemno znanstveno zanimivim področjem sonogenetike, kjer razvija tehnike selektivne aktivacije sesalskih celic z ultrazvokom. Izsledki raziskav dr. Mojce Benčina so bili v zadnjih petih letih objavljeni v 26 znanstvenih člankih v vrhunskih znanstvenih revijah, od katerih naj omenimo Nature Biotechnology, Nature Communications in Nature Chemical Biology. O odličnosti in aktualnosti njenega znanstveno-raziskovalnega dela priča tudi več vabljenih predavanj na domačih in mednarodnih konferencah. Dr. Benčina je soavtorica štirih mednarodnih patentov.

Prof. dr. Gvido Bratina, redni profesor na Univerzi v Novi Gorici, sodi med najprodornejše raziskovalce na področju raziskav elektronskih, optičnih in strukturnih lastnosti tankih organskih polprevodniških slojev in dvodimenzionalnih materialov. V zadnjih letih je veliko pozornosti posvetil transportu električnega naboja po organskih polprevodnikih in materialnih sistemih povezanih z grafenom. Ukvarja se tudi s karakterizacijo  začetnih faz rasti organskih polprevodnikov na grafenu in podobnih dvodimenzionalnih materialih, pri tem pa uporablja pretežno mikroskop na atomsko silo z izpeljanimi metodami. Njegovo znanstveno delo je tesno povezano z mednarodnim raziskovalnim prostorom. Sodeloval je v več projektih evropskih okvirnih programov. Njegova skupina je kot edina v Sloveniji sodelovala v projektu Evropske znanstvene fundacije s področja grafena. Trenutno je koordinator projekta MX-OSMOPED, ki je del evropskega projekta Graphene Flagship. Izsledki njegovih raziskav so bili v zadnjih petih letih objavljeni v znanstvenih revijah z  visokim faktorjem vpliva, kot so Nature Nanotechnology, Advanced materials,  Carbon, Physical Review B in Organic electronics.

»Ob prejemu nagrade se počutim počaščeno«, je povedala izr. prof. dr. Mojca Benčina« saj je v prvi vrsti priznanje mojemu raziskovalnemu delu s področja imunologije in sintezne biologije in potrjuje verodostojnost, kvaliteto in družbeno pomembnost raziskav, ki jih opravljamo skupaj s sodelavci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. Še več, nagrada mi predstavlja tudi navdih in motivacijo za spopad z novimi znanstvenimi izzivi.« Prof. dr. Gvido Bratina pa je ob prejemu nagrade povedal: »Zelo sem vesel te nagrade in se zahvaljujem komisiji, da me je izbrala. Dejstvo, da jo podeljuje Kemijski institut, kot vrhunska mednarodno uveljavljena znanstvena ustanova ji daje še posebno težo.  Obenem pomeni ta nagrada priznanje vsem mojim sodelavcev v Laboratoriju za fiziko organskih snovi, za njihovo predano delo. Hkrati je to tudi potrditev, da je usmeritev Univerze v Novi Gorici, ki omogoča znanstvenikom svobodo pri izbiri njihove znanstvene poti, pravilna.«

Dobitnica doktorske štipendije Sklada Janka Jamnika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca pa je v letu 2018 Vesna Štih iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Štipendija s seboj prinaša redno zaposlitev, stroške vpisnine na doktorski študij, obisk ene konference letno po njeni izbiri in stroške do polletnega izpopolnjevanja v tujini.  »V veselje in ponos mi je, da sem dobitnica doktorske štipendije Janka Jamnika. Zavedam se, da je začetek kariere na  tako uglednem inštitutu privilegij in velika odgovornost hkrati. Dela na Kemijskem inštitutu se že nadvse veselim, saj sem si od nekdaj želela postati raziskovalka,« je veselje ob štipendiji podelila mlada raziskovalka Vesna Štih.

Govor predsednika republike Boruta Pahorja:

“O znanstvenikih velja splošno mnenje, da ste nekaj posebnega. Da ste tako zelo usmerjeni v svoje delo in probleme, da vam za druge stvari ni mar. To je seveda le delno res. Spoznal sem mnogo znanstvenikov, ki so širokega duha in ki poleg vrhunskega poznavanja svojega ožjega področja, poznajo tudi svet okoli sebe, druge znanosti, kulturo, zanimajo pa jih tudi družbeni in politični procesi v svetu in pri nas. Glavna in življenjsko pomembna stvar za vas, pa ostaja vaša znanost. V tem smislu se ne razlikujete mnogo od predanih delavcev na drugih področjih, v kulturi, gospodarstvu in tudi v politiki, ki so svoje življenje posvetili svojemu delu. Razlika je le v tem, da ste v znanosti taki ljudje v večini, ker se znanosti ne da opravljati z levo roko in z nepopolnim angažiranjem, ker znanost ni le služba ampak precej več.
 
Ker ste znanstveniki tako povezani s svojim delom in ker tako zelo uživate v njem, v nekaterih zelo razvitih državah, če se malo pošalim, mislijo, da znanstvenikov ni treba posebej dobro plačevati. Zavedajo pa se, da potrebujejo znanstveniki vrhunske pogoje za svoje delo, vrhunsko opremo, ker le tako lahko dosežejo vrhunske rezultate. Seveda nikjer na svetu niso tako bogati, da bi lahko omogočili vrhunske pogoje za vsakega znanstvenika, za vsako znanost, toda vedo, da je to potrebno omogočiti vsaj najboljšim in najuspešnejšim posameznikom in skupinam. Zdi se mi, da ste tu na Kemijskem inštitutu to razumeli in da združujete zelo uspešne znanstvenike, ki jim skušate zagotoviti dobre, mednarodno primerljive pogoje za delo, predvsem moderno raziskovalno opremo. Tako lahko pridete do vrhunskih raziskovalnih rezultatov, ki vam na področju kemije in z njo povezanih ved omogočajo povezavo s svetom, doma pa ste na svojem področju center znanja za celo državo in center za vzgojo mladih znanstvenikov na vašem področju.
 
Seveda so končni cilj znanosti poleg uspehov na področju osnovnih raziskav tudi prenosi novo ustvarjenega znanja v uporabo. Na tem področju se je stanje v Sloveniji bistveno spremenilo po osmosvojitvi. Prej smo živeli v ekonomsko precej zaprtem sistemu in je bila proizvodnja namenjena v glavnem jugoslovanskemu tržišču. Zato smo bili lahko zadovoljni z uporabnimi raziskavami, ki so izvirale iz tujega znanja, predstavljale pa so le novost na lokalnem nivoju. Sedaj je drugače: živimo v odprtem gospodarskem sistemu in uporabne raziskave, ki jih prenesemo v proizvodnjo, morajo predstavljati novost na svetovnem nivoju. Zato morajo biti osnova za te uporabne raziskave osnovne raziskave na svetovnem nivoju. Zdi se mi, da ste na tem področju kar uspešni, za kar vam čestitam in želim še mnogo uspeha v bodoče.
 
Poudaril bi rad še naslednje: Večina sredstev za financiranje raziskav prihaja, prav tako kot drugod, iz državnega proračuna, od davkoplačevalcev. Zato morajo biti ti seznanjeni s tem, kaj se z njihovim denarjem dogaja in kakšni so rezultati teh vlaganj. Ljudi je potrebno seznanjati z dosežki naše znanosti, predvsem z dosežki v tujini. Znanost je seveda težka stvar in za nas nestrokovnjake je težko razumeti vaše dosežke in njihov pomen. Zato se moramo potruditi, da se to predstavi na čimbolj razumljiv način, pri čemer pa priznanja v tujini težo dosežka dodatno potrdijo. Vidim, da ste na tem področju dokaj aktivni in precej uspešni. Tudi tu vam želim uspešno delo.”

 

Na fotografiji z leve: nagrajenci izr. prof. dr. Mojca Benčina, prof. dr. Gvido Bratina, Vesna Štih in direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh

Na slovesnosti je vseskozi prevladovalo prijetno in veselo vzdušje

Na fotografiji (z leve): nagrajenci izr. prof. dr. Mojca Benčina, prof. dr. Gvido Bratina, Vesna Štih in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor

 

 

Pričetek projekta Noč ima svojo moč v okviru Noči raziskovalcev (Ljubljana, 30.5.2018)

Konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije je skupaj sooblikoval projekt »Noč ima svojo moč«. Projekt se je pričel danes, opoldne na Prešernovem trgu s vseslovensko aktivnostjo Znanost za državljane – sajenje in spremljanje rasti semen ivanjščic.

Kakšen je cilj projekta?

Cilj projekta »Noč ima svojo moč« je zasnovati skupek aktivnosti, ki jih bomo izvedli v okviru Evropske noči raziskovalcev v letih 2018 in 2019 (petek, 28. 9. 2018, in petek, 27. 9. 2019). Evropska noč raziskovalcev je vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj – Obzorje 2020 (Horizon 2020).

Čemu vse to?
Na pobudo Evropske komisije se širom Evrope za en dan v letu široko odprejo vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, da bi predstavile poklic in življenje znanstvenika širši javnosti.

Kdo sodeluje?

Projekt bo združil 27 raziskovalnih institucij z namenom osveščanja o raziskovanju in inovacijah, povezanih družbenih in gospodarskih koristih ter kariernih možnostih. V »nočnih« dejavnostih po vsej Sloveniji bo sodelovalo več kot 40.000 obiskovalcev iz različnih ciljnih skupin. Sejanju semen ivanjščic se bo danes pridružilo tudi več kot 300 posameznikov iz celotne Slovenije. Svoj raziskovalni paket bodo namreč prejeli posamezniki, ki so na spletni strani www.nocmoc.eu izrazili željo po sodelovanju.

Raziskovalni paketi, ki vsebujejo delovne zvezke z navodili za sejanje semen in navodila za spremljanje rasti rastlin bodo danes prispeli v naslednje kraje: Selca nad Škofjo Loko, Škofja Loka, Naklo, Maribor, Kranj, Kočevje, Raka, Ljubljana, Kostel, Sežana, Škofljica, Novo mesto, Otočec, Celje, Velenje, Volčja Draga, Domžale, Marjeta na Dravskem polju, Pobegi, Laško, Ptujska gora, Šentvid pri Stični, Jesenice, Zgornja Besnica, Ljubljana-Šmartno, Črnuče, Logatec, Nova vas, Kozina, Mislinja, Ig, Naklo, Litija, Tabor, Litija, Radomlje, Vipava, Mežica, Ptuj, Grosuplje, Kostel, Šenčur, Planina, Šempeter pri Gorici, Kamnica, Bohinjsko jezero, Dol pri Ljubljani, Solkan, Petrovče, Slovenj Gradec, Ig, Murska Sobota, Krško, Trbovlje, Postojna, Šmartno pri Litiji, Ptuj, Podbrdo, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Koper, Dolenjske Toplice, Celje, Dramlje, Slovenska Bistrica, Nova Gorica, Rogaška Slatina, Nova Gorica, Laško, Turjak, Braslovče, Pobegi, Mojstrana, Murska Sobota, Vuzenica, Brezovica pri Ljubljani, Most na Soči, Gorenja

vas, Velenje, Dutovlje, Kresnice, Jesenice, Bled, Ljubljana – Dobrunje, Brezovica pri Ljubljani, Pesnica, Kamnica, Izola, Sežana, Videm pri Ptuju, Kanal, Izlake, Mengeš, Radeče, Vipava, Piran, Bled, Notranje Gorice, Metlika, Pivka, Prestranek, Maribor, Podvelka, Spodnji Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Koper, Portorož in Škofljica

Osrednjemu dogodku na Prešernovem trgu so se poleg partnerjev projekta pridružili tudi tretji partnerji projekta:

Pomurski tehnološki parkSvet Energije Krško, Mestna občina Novo mesto, Zasavski muzej Trbovlje, Botanični vrt, Univerze v Ljubljani, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Javni zavod za upravljanje dediščine in turizem Pivka, Gorenjski muzej, OŠ Antona Globočnika Postojna, Šolski center Celje, Tehniški šolski center Maribor, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, Mestna knjižnica Kranj, Grad Bogenšperk, Dom upokojencev Ptuj, Društvo DRZNI, Dom starejših občanov Vič-Rudnik, Dom upokojencev Podbrdo, OŠ Elvire Vatovec Prade, Prva OŠ Slovenj Gradec, Galerija Veno Pilon, Osrednja Knjižnica Celje, OŠ Simona Jenka Kranj, Zavod za turizem in kulturo Kranj in Zavod Mathema.

Partnerji projekta, tretji partnerji in posamezniki, ki so se odločili za sodelovanje v projektu bodo spremljali kaljenje in rast semen do noči raziskovalcev 28. 9. 2018, ko bomo v 17tih krajih po Sloveniji izvedli številne aktivnosti povezane s promocijo znanosti in raziskovalnega dela.

Več o dogodku: https://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174542436

Več o projektu: http://www.nocmoc.eu/

 

 

Prof. dr. Roman Jerala prejel ERC Advanced Grant 2017 (Ljubljana, 06.04.2018)

Znani so rezultati razpisa ERC za uveljavljene raziskovalce 2017 (ERC Advanced Grant 2017). V izjemno močni konkurenci je bila v financiranje izbrana tudi prijava uveljavljenega znanstvenika profesorja Romana Jerale, vodje Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Projekt MaCChines je Evropska komisija izpostavila v skupini sedmih projektov, ki so bili predstavljeni ob razglasitvi rezultatov razpisa.

Za kakšen uspeh slovenskega raziskovalca gre, najbolje pokaže podatek, da bo Evropski raziskovalni svet (ERC) na tem razpisu financiral le 12 % projektnih prijav izjemnih raziskovalk in raziskovalcev izmed več kot 2167 prijav za izvajanje svojega raziskovalnega projekta v Evropi, le 1% odobrenih projektov pa je iz novopristopnih članuc EU.

Petletni projekt ima naslov »MaCChines – Molekulski stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic«, raziskovalec pa bo zanj dobil 2,5 milijona evrov. Prof. dr. Roman Jerala je tako eden od šestih slovenskih predstavnikov, ki so bili do zdaj uspešni na tem razpisu, obenem pa gre za prvi slovenski ERC projekt na področju ved o življenju in kemiji. S tem projektom se Kemijski inštitut utrjuje na svetovnem nivoju kot vodilna inštitucija na področju raziskav ved o življenju in kemije.

Cilj projekta je razviti princip priprave umetnih proteinov na osnovi modularnih obvitih vijačnic (CCPO) oz. ugotoviti kakšni so potenciali tega pristopa in kakšne tridimenzionalne strukture lahko naredimo na ta način. Gre za popolnoma nov tip načrtovanja proteinov, ki je modularen in se razlikuje od tistega na osnovi naravnih proteinov. Kot prvi na svetu so ga razvili v skupini prof. Jerale. Kljub temu, da gre za umetne proteine lahko takšne proteinske kletke pridobivamo v celicah brez škodljivih učinkov, kar jim daje velik potencial za medicinsko in tehnološko uporabo, za dostavo zdravil, za senzorje in nove materiale.

 

 

Predstavitev dosežka: Nova metoda vpogleda v delovanje organskih katodnih materialov (Ljubljana, 15.02.2018)

Na Kemijskem inštitutu smo predstavili rezultate raziskave, katere izsledki so bili včeraj objavljeni v prestižni znanstveni reviji Nature Communications.

Avtorji raziskave, z leve: prof. dr. Jože Grdadolnik, dr. Jernej Stare, prof. dr. Robert Dominko, dr. Jan Bitenc, dr. Alen Vizintin, dr. Klemen Pirnat in Anja Kopač Lautar

Naslov članka je Preiskovanje elektrokemijskih reakcij v organskih katodnih materialih s pomočjo operando infrardeče spektroskopije. Operando pomeni, da meritve infrardeče spektroskopije potekajo istočasno med polnjenjem in praznjenjem akumulatorja.

Odkritje odpira nove možnosti preiskovanja že obstoječih akumulatorskih sistemov z novo operando analitsko tehniko, ki lahko delovanje akumulatorja oziroma akumulatorskega katodnega materiala spremlja med samim delovanjem. Medtem ko so uveljavljene operando tehnike pogosto vezane za raziskovalcem težje dostopne in drage aparature (različne sinhrotronske tehnike), ta tehnika potrebuje le infrardeči spektrometer, ki je dostopen v skoraj vsakem kemijskem laboratoriju.

Potrditev, da organski polimerni materiali v Mg‒organskih akumulatorjih, delujejo po enakem mehanizmu kot v Li‒organskih akumulatorjih, odpira nove možnosti raziskovanja Mg‒organskih akumulatorjev. Kombinacija Mg anode in organskih katod ponuja možnost razvoja novih okolju prijaznih akumulatorkskih sistemov, ki so tudi komercialno zanimivi (cenovno dostopni), kar potrjuje financiranje s strani podjetja Honda R&D.

Pri raziskavi je sodelovalo podjetja Honda R&D Europe pri diskusiji rezultatov in usmerjanju raziskav, predvsem pa z dolgoročno finančno podporo razvoja Mg‒organskih akumulatorjev. Finančno je bilo delo podprto tudi s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Sloveniji v okviru obstoječih raziskovalnih programov.

Razvoj Mg‒organskih akumulatorjev na inštitutu poteka že od začetka leta 2013, medtem ko so se raziskave organskih katodnih materialov pričele že okrog 2010. Konkretna raziskava študije mehanizma z IR spektroskopijo se je začela leta 2016. Pri tem so raziskovalci uporabili vso opremo za pripravo in elektrokemijsko testiranje akumulatorskih celic, IR spektrometer in super računalniški center na Kemijskem inštitutu. Delo je plod sodelovanja med različnimi odseki na Kemijskem inštitutu in je dober pokazatelj, da je tudi z izključno domačim znanjem mogoče prodreti v tako visoko rangirane revije.

 

 

Prof. dr. Janez Plavec je prejel nagrado “Prof. Jyoti Chatterji Prize for Excellence – 2018 (Ljubljana, 29.01.2018)

Prof. Janez Plavec je prejel nagrado “Prof. Jyoti Chatterji Prize for Excellence – 2018”, ki jo podeljuje Indijsko združenje kemikov in biologov (ISCB). Svečana podelitev je bila izvedena v okviru 24. mednarodne konference ISCBC (ISCBC-2018) z naslovom “Frontier Research in Chemistry & Biology Interface”, ki je potekala na Manipal Univesity v Jaipurju med 11. in 13. januarjem 2018. Nagrajenec je imel predavanje o svojem citiranem delu med konferenco ISCB v Jaipurju.

 

 

Prihajajo POPRI 2018 (Šempeter pri Gorici, 10.1.2017)

Vseslovensko podjetniško tekmovanje POPRI vabi vse kreativne, inovativne in podjetne mlade, ki se želijo s svojimi podjetniškimi idejami pomeriti z vrstniki iz cele Slovenije. Tekmovalci lahko poleg svojih idej, letos rešujejo tudi 4 izzive koncerna Kolektor, ki se je letos pridružilo organizaciji. Rok prijave je 21. marec.

Na tekmovanju POPRI tekmujejo mladi v 3 kategorijah; 
  • osnovnošolci od 7. do 9. razreda (1), 
  • srednješolci (2) in 
  • študentje oziroma mladi do 29. let (3). 
Tekmujejo s svojimi podjetniškimi idejami, ki jih zapišejo v predlogi poslovnega modela in za njih izdelajo prvi, enostaven prototip.
 
Vse podjetniške ideje oceni skrbno izbrana, več članska strokovna komisija, ki jo sestavljajo podjetniki, managerji, ključni zaposleni v uspešnih podjetjih in tudi strokovnjaki iz pedagoškega sveta ter podjetniškega podpornega okolja. Rok prijave je 21. marec do polnoči. Prijave potekajo na spletni strani POPRI ali na platformi Mikrobiz.
 
Do 10. aprila bo znano, katerih 10 polfinalistov se bo 17. aprila predstavilo pred državno strokovno komisijo v obliki kratke ustne predstavitve, v startup svetu bolj poznane kot pitch. Najboljši pa bodo dobili priložnost, da se predstavijo tudi na velikem odru Slovenskega Narodnega Gledališča Nova Gorica, kjer bo 17. aprila popoldan, potekala zaključna prireditev in slavnostna podelitev nagrad. 

SPODBUDA TEKMOVALCEM: 1:1 razgovor s Kolektorjem in potovanje dijaške ekipe v ZDA

Novost letošnjega leta gotovo predstavlja sodelovanje s koncernom Kolektor, ki je v tekmovanju POPRI prepoznalo potencial. Mateja Lavrič, direktorica Kolektor Ventures, sklada za financiranje tehnoloških startupov, pravi: »Koncern Kolektor, ki ga sestavlja več kot 32 svetovnih enot z več kot 4.100 zaposlenimi, nenehno stremi k inoviranju. Z organizatorji tekmovanja POPRI se strinjamo, da dolgoročni ekonomski uspeh temelji na podjetnih, odlično izobraženih in motiviranih zaposlenih, zato smo tu prepoznali priložnost za sodelovanje.« 
 
Kolektor tekmovalcem postavlja 4 izzive na področju digitalizacije oziroma pametne tovarne, zato Lavričeva dodaja: »Od tekmovalcev ne pričakujemo nujno tehnične dovršenosti, temveč drzne, nove, sveže in inovativne ideje. Če bomo v ideji prepoznali velik potencial, bomo njene člane povabili na osebni, 1:1 razgovor in se pogovorili o možnostih nadaljevanja ideje.«
 
Udeležba koncerna Kolektor pa ni edina spodbuda, ki čaka najboljše tekmovalce. Dve najvišje uvrščeni ekipi v kategoriji dijakov, se bosta uvrstili na mednarodno tekmovanje Genius Olympiad, ki bo junija v mestu Oswego, v zvezni državi New York. Najboljši od njih, organizator tekmovanja, Primorski tehnološki park, krije stroške potovanja in prijavnino. 
 
»Ideje mladih ne smejo ostati le na papirju, temveč jim moramo omogočiti, da se razvijejo in uresničijo. V organizaciji tekmovanja POPRI smo zavezani k ustvarjanju priložnosti za mlade, z namenom, da jim omogočimo hitrejši preskok ‘iz izobraževanja v prvo zaposlitev’. Zato smo veseli, da se nam je pridružil koncern Kolektor, ki bo nivo tekmovanja dvignil še za eno stopničko višje,« pravi vodja tekmovanja Maja Rajer Obid iz Primorskega tehnološkega parka.

IDEJE, KI USTVARJAJO PRIHODNOST

V lanskem letu je na tekmovanju POPRI tekmovalo več kot 400 mladih s 130 podjetniškimi idejami iz 56 različnih izobraževalnih institucij, pri pripravi na tekmovanje jim je na pomoč priskočilo 67 mentorjev. 
Zmagovalke v kategoriji dijakov, ekipa Medeni Butik Č’bela iz Gimnazije Novo Mesto, so se junija lani udeležile mednarodnega tekmovanja Genius Olympiad v ZDA in dosegle srebrno medaljo. Zmagovalec v kategoriji študentov, Miha Benedik, je svoj projekt e-Čebelnjak predstavil na NT konferenci, ki jo organizira Microsoft Slovenija v Portorožu. 
 
Dokaz, da se tekmovanja udeležijo podjetni mladi, je gotovo ekipa Against All Currents, ki bo v kratkem zagnala kampanjo množičnega financiranja, s katero si bo sofinancirala potovanje okrog sveta z jadrnico.
 
 
 
 
Predstavitev izjemnega dosežka, objava v reviji Science (Ljubljana, 15.12.2017)

Danes smo na Kemijskem inštitutu predstavili izjemen dosežek raziskovalcev, ki so identificirali receptor na površini rastlinskih celic in razložili, zakaj so nekateri mikrobni toksini specifični samo za dvokaličnice. Dosežek je danes objavljen v prestižni reviji Science.

Dosežek nadgrajuje raziskave iz leta 2009, ko so skupaj z nekaterimi avtorji sedanje raziskave opisali zgradbo NLP proteinov (ang. Nep1-like proteins) in njihov toksični učinek na rastline, ki predstavlja odmiranje rastlinskega tkiva. Glavna motivacija sedanje raziskave pa je bila razumeti na kakšen način poteka ta proces. Zanimivo in do sedaj nepojasnjeno je, da do odmiranja (gnitja, rje, plesni) rastlinskih celic pride samo pri dvokaličnicah kot so krompir, paradižnik, tobak, vinska trta in soja, ne pa pri enokaličnicah kot so koruza, pšenica in riž.

Iz vidika sodelovanja z industrijo in uporabe  tega odkritja v industrijski praksi, to odkritje odpira možnosti za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov, ki bi preprečile delovanje proteinov NLP in s tem tudi nekaterih rastlinskih bolezni. Proteini NLP se nahajajo večinoma le pri rastlinskih škodljivcih in kot taki predstavljajo idealno tarčo za boj proti njim, saj bi z usmerjenim pristopom proti proteinom NLP lahko učinkovito izničili učinke nekaterih rastlinskih škodljivcev. Takšne spojine bodo tako obogatile nabor snovi proti škodljivemu delovanju nekaterih mikroorganizmov, ki so razvili odpornost na obstoječe pripravke. Kemijski inštitut je s partnerji, Univerzo v Ljubljani in Eberhard-Karls Univerzo iz Tübingna, že vložil patentno prijavo na evropski patentni urad, v kateri so zaščitili in opisali snovi, ki preprečujejo delovanje proteinov NLP. S tujimi podjetji se tudi že dogovarjajo glede testiranja omenjenih spojin.

 »Dosežek uveljavlja slovensko znanost v svetovnem merilu in postavlja Kemijski inšitut ob bok mednarodno uveljavljenim raziskovalnim inštitucijam. Objava v tako ugledni mednarodni reviji, kot je Science, dviga ugled Kemijskega inštituta in cele države, spodbuja motivacijo mladi sodelavcem, ki so sodelovali pri študiji ter odpira vrata za nadaljnji razvoj njihovih karier« je ob dosežku povedal prof.dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, tokrat pa v vlogi raziskovalca in koordinatorja raziskovalnega tima in poudaril: »Študijo odlikuje široka interdisciplinarnost. V sodelovanju s partnerji iz tujine smo, z uporabo različnih pristopov biokemije, molekularne biologije, strukturne biologije, biofizike in rastlinske biologije.«

Tea Lenarčič in Vesna Hodnik si, še z dvema kolegicama iz Nemčije, delita prvo avtorstvo tega članka. Dr. Vesna Hodnik, ki prihaja iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je del raziskovanja opravila tudi na Japonskem, pa je svoj prispevek opisala: »Pokazali smo, da se toksini vežejo na posebno skupino lipidov v membranah rastlinskih celic, ki so prisotni pri dvokaličnicah, ne pa pri enokaličnicah. Z uporabo metod strukturne biologije smo opisali, kako se v molekulo toksina veže sladkorna enota lipida in odkrili spremembe v zgradbi toksina, ki nato omogočijo učinkovito vezavo na rastlinske celice. V članku smo tudi pokazali, da so ravno zaradi razlike v zgradbi teh lipidov dvokaličnice občutljive na delovanje proteinov NLP, enokaličnice pa ne.« Mlada raziskovalka na Kemijskem inštitutu, Tea Lenarčič pa je dodala: »Razlike v zgradbi lipidov onemogočijo učinkovito vgradnjo toksina v celično membrano in posledično poškodbe rastlinskih celic. Odkritje je pomembno tudi zato, ker takšno delovanje toksinov na rastlinske celice do zdaj še ni bilo poznano.«

Pri raziskavi je sodelovalo kar 25 znanstvenikov iz 14 inštitucij šestih držav. Iz Slovenije je sodelovalo osem znanstvenikov s Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg Tee Lenarčič in dr. Vesne Hodnik  iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, so iz Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo Kemijskega inštituta sodelovali še dr. Katja Pirc, dr. Polona Bedina, dr. Marjetka Podobnik in dr. Gregor Anderluh, ki je bil tudi en od dveh vodilnih avtorjev študije. Iz Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta pa sta sodelovala še dr. David Pahovnik in dr. Ema Žagar.   

Dosežek je iz Bruslja pozdravil tudi predsednik vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, ki je raziskovalni ekipi iskreno čestital za dosežek in ob tem poudaril, da je znanost pomemben temelj identitete Slovenije in taki dosežki to samo potrjujejo.

Revijo Science od leta 1880 izdaja Ameriško združenje za napredek v znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS). Zaradi strogega uredniškega sita je objavljenih le 7 % vseh člankov poslanih v recenzijo. Fokus revije Science so originalni znanstveni članki, povzetki in mnenja. Njen vpliv (impact factor: 34.661) je izjemen, saj poleg afirmacije dosežka in ekipe, predstavlja tudi globalno referenco za znanstvenike in njihove institucije.

Povezava na objavo članka v reviji Science: http://science.sciencemag.org/content/358/6369/1383

Avtorji raziskave (od leve proti desni): dr. David Pahovnik, dr. Katja Pirc, dr. Marjetka Podobnik , Tea Lenarčič, dr. Vesna Hodnik, dr. Ema Žagar in prof. dr. Gregor Anderluh
Foto: Jernej Stare

 

 

Zoisove nagrade in priznanja 2017 (Ljubljana, 23.11.2017)

Ob obletnici rojstva Žige Zoisa je v Grand hotelu Union v Ljubljani potekala slavnostna podelitev Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanj Ambasador znanosti ter Puhovih priznanj. Odbor RS je podelil Zoisovo nagrado za življenjsko delo, tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, pet Zoisovih priznanj in tri Puhova priznanja. Med letošnjimi nagrajenci sta tudi sodelavca Kemijskega inštituta, prof. dr. Janez Plavec in prof. dr. Gregor Mali.

Prof. dr. Janez Plavec je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju raziskav zgradbe nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance. Raziskovalno delo prof. dr. Janeza Plavca je usmerjeno v razumevanje zgradbe nukleinskih kislin in proteinov. Raziskuje predvsem nukleinske kisline, bogate z gvanini, pri katerih je opozoril na zapleteno soodvisnost primarnih zaporedij in lokalnih značilnosti zgradbe. Med prvimi na svetu je ovrednotil vezavo in dinamiko premikanja kationov znotraj takih struktur ter nakazal na njihov pomen za zvijanje in delovanje nukleinskih kislin. Taka urejenost molekule DNK ima pomembno biološko vlogo, saj se tako lahko uredijo telomerna zaporedja in promotorska zaporedja genov. Pri svojem delu uporablja predvsem metodo jedrske magnetne resonance. Vodi Nacionalni infrastrukturni center za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti na Kemijskem inštitutu. Center je vpet v evropske infrastrukturne projekte in nudi raziskovalno podporo najširšemu krogu raziskovalcev.

Prof. dr. Gregor Mali je prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov. Dr. Gregor Mali je višji znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in izredni profesor za področje fizike na Univerzi v Novi Gorici. Ukvarja se z razvojem in uporabo metod jedrske magnetne resonance za študij materialov za shranjevanje energije ter ločevanje in shranjevanje plinov. V slovenski prostor je prvi vpeljal visoko ločljivo jedrsko magnetno resonanco v trdnem, ki omogoča vpogled v zgradbo materialov in procese v njih na atomski ravni. Vpeljevati je začel tudi računske metode, s katerimi je mogoče napovedati parametre, merljive z magnetno resonanco. Računske metode skupaj z magnetno resonanco povezuje v tako imenovano NMR-kristalografijo, to je nov celostni način določanja zgradbe materialov. Še posebej odmevno je njegovo delo na področju analize heterogenih in neurejenih poroznih sistemov, ki je pritegnilo zanimanje za sodelovanje številnih uglednih raziskovalnih skupin iz tujine, na primer skupine iz Leuvna v Belgiji, Versaillesa v Franciji in Cambridgea v Veliki Britaniji.

 

 

Pri projektu tudi novogoriška univerza (Vipava, 3.7.2017)
http://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174480320